Markeš: Pahor ni več državnik, ampak podjetnik, ki služi lobijem

Janez Markeš in Ali Žerdin analizirata kritiko Kučana in Pahorjevo novo držo ter razkrivata, kdo so danes pravi »strici iz ozadja«. Dotakneta se tudi Gaze in ZDA.

Nedavni intervju nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja pri voditelju Jožetu Možini še vedno močno odmeva. Na njegove izjave se je med drugim ostro odzval tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je Pahorja konec osemdesetih let tudi vzel v službo na Centralnem komiteju.

V tokratnem podkastu Od srede do srede sta komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razčlenila ozadje te polemike, ki razkriva globoka razhajanja v pojmovanju politike in državništva.

Osrednja točka razprave je postala Pahorjeva izjava o genocidu v Gazi, češ da o njem lahko govorimo šele, ko je potrjen s sodno odločbo. Markeš meni, da te izjave ni mogoče razumeti brez širšega konteksta: »On preprosto v mednarodnem gospodarskem lobiju mora izgovarjati besede, ki ga ne bodo onemogočale, recimo pri nekem IPO ali pri neki judovski banki.«

Po njegovem mnenju se Borut Pahor zdaj ne obnaša več kot državnik, temveč kot podjetnik, ki »jemlje brand nekdanjega predsednika države« in ga kapitalizira prek londonskega kluba, ki ga trži po svetu. Dobil je vtis, »kot da je Pahor, ne da je plačan za to, kar je povedal o genocidu, ampak da je uganil, kaj mora povedati, zato da bi mu to poslovno koristilo«.

Na drugi strani je, po Markeševo, Kučanov nastop v oddaji Marcela Štefančiča pokazal temeljno razliko. Kučan, ki je bil do Pahorja »dostojno kritičen«, se po Markeševo še vedno obnaša kot državnik.

Vprašanje Gaze je postavil na višjo raven, ko je dejal, da gre za »civilizacijsko vprašanje, ki je onkraj politizacije nizkega tipa« in »za človečnost«. S tem je jasno pokazal, da se s Pahorjevim stališčem ne strinja. Markeš sicer pohvali Pahorjevo držo glede povojnih grobišč in kritiko Zorana Jankovića, a poudarja, da je pri vprašanju Gaze razkorak med njima očiten.