Lia Katarina Kompan Erzar: Največja zabloda sodobnega časa je, da travme lahko rešimo sami
Release Date: 11/06/2025
Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar)
Podkast Na robu
Socialna psihologinja dr. Metka Kuhar pravi, da se na staranje danes že gleda kot na napako. In da starejša telesa ne služijo tako dobro kapitalizmu. Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« je poudarila socialna psihologinja Metka...
info_outline
Ko spanje postane trud: kako prekiniti začarani krog nespečnosti (Vita Štukovnik)
Podkast Na robu
Brez spanja ni življenja. Priporočila kažejo, da naj bi odrasli spali med sedem in devet ur, a zadnje meritve na nacionalni ravni pri nas, ki jih je NIJZ izvedel lani, lažejo, da slabih 40 odstotkov Slovencev ne dosega tega kriterija vsaj sedmih ur (zdravega) spanja. »Ob tem slabih 40 odstotkov ljudi nima rednega časa oziroma ritma vstajanja, več kot polovica jih navaja, da preko dneva niso spočiti,« je v podkast Na robu povedala strokovnjakinja na tem področju klinična psihologinja . Dodala je, da je prav spočitost oz. občutek osveženosti preko dneva, ki je sicer povezan z...
info_outline
Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek)
Podkast Na robu
Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za socialno delo, ki se že desetletja med drugim ukvarja s . Podatki sicer kažejo, da ima Slovenija nizko stopnjo tveganja . Podatek za skupino otrok, starih od nič do 17 let, kažejo, da je...
info_outline
Seksualnost se je ločila od partnerstva, nekateri nimajo potrebe po partnerju (Mirjana Ule)
Podkast Na robu
Socialna psihologinja Mirjana Ule opozarja, da ko so ljudje pripravljeni na partnerstvo, je bazen potencialnih partnerjev skoraj izpraznjen. Število samskih zadnja leta, desetletja . Razlogi za to so večplastni, treba jih je gledati širše – začeti je treba s spremembami, ki so se zgodile v življenjskem poteku, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. »Naše raziskave kažejo, da se ljudje tako za samskost kot tudi za otroke in družino ter druge dejavnosti ne odločajo zelo dolgoročno in zavestno. Odločitve so kratkoročne – do nadaljnjega – in zato niso zelo stabilne,« je...
info_outline
Ženske na podeželju večkrat same reproducirajo tradicionalne patriarhalne vzorce
Podkast Na robu
Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Ipesu, je pojasnila, da se žal položaj žensk na podeželju, ki so trojno obremenjene, ne izboljšuje. Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov – še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju, je v podkastu Na robu opozorila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (Ipes). »Podeželje je namreč območje, kjer ti zelo tradicionalni, celo nasilni, mizogini,...
info_outline
Če bi v gore hodili, da dobita potrditev okolice, bi bili v sebi prazni (Anja Petek, Patricija Verdev)
Podkast Na robu
Alpinistki Anja Petek in Patricija Verdev v podkastu Na robu govorita o tem, kako je stati prvi na gori, kjer ni stal še nihče in tudi o tem, da ni smisel iskati potrditve iz okolice. »Občutek, da nama je uspelo nekaj izjemnega, se še vedno razvija,« je dober mesec po tem, ko je bilo znano, da bosta za prvi pristop na Lalung I v indijski Himalaji z alpinistko Anjo Petek prejeli posebno nagrado zlati cepin za izjemni ženski alpinistični dosežek, v podkastu povedala alpinistka Patricija Verdev. »Če pogledam občutke v baznem taboru, ko sva prišli dol, se mi zdi, da je bila zgolj...
info_outline
Lia Katarina Kompan Erzar: Največja zabloda sodobnega časa je, da travme lahko rešimo sami
Podkast Na robu
O travmah, ki niso nujno nam lastne, ampak so podedovane oz. medgeneracijsko prenesene, se je prvič začelo sistematično razpravljati po drugi svetovni vojni, šlo je za travme, povezane z otroki tistih, ki so preživelih holokavst. Otroci so imeli travmatične simptome, čeprav sami niso bili neposredno izpostavljeni nasilju. V zadnjih letih pa se o podedovanih družinskih travmah govori več, tudi v kontekstu epigenetike. Deloma je večje zanimanje povezano tudi s tem, da se nekateri bodoči starši zavedajo medgeneracijsko prenesenih travm, ki jih nočejo prenesti na svoje otroke, na...
info_outline
Renata Jakob Roban: Ljudje na smrtni postelji obžalujejo izgubo otroka v sebi
Podkast Na robu
Smrt družba, tudi mediji, ki se nanjo praviloma spominjamo okrog 1. novembra, odrivamo na rob. A smrt je del življenja, šele zavedanje lastne minljivosti lahko da občutek smisla in razumevanja življenja, je med drugim v podkastu Na robu povedala gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Pogovor vodi: Beti Burger
info_outline
Lea Pisani: Smilijo se mi slabo oblečeni, ker nimajo moči, da bi se uredili
Podkast Na robu
Z oblačili ne 'pokrijemo' le svojih teles, z njimi tudi komuniciramo. Po tem, ko smo v Delu pisali o zaostrovanju pravil oblačenja v Italiji, pa tudi o tem, da pri nas enotnih pravil oz. priporočil glede oblačenja v šolah ni, je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja in svetovalka za celovito podobo v podkastu Na robu med drugim povedala, da živimo v demokraciji, kjer se vsakdo lahko obleče, kakor želi. »Mislim, da ne bo prišlo do prepovedi. Lahko pa gre za priporočila,« je povedala o morebitnih zaostrovanjih pravil oblačenja. Ker ima veliko izkušenj z dijaki in...
info_outline
Učiteljica Jožica Frigelj: Sistem odločb je pogosto zgrešen
Podkast Na robu
»Lep slovenski pregovor pravi, da prvega ne pozabiš nikoli, in to je dejansko res,« se spominja Jožica Frigelj svojega prvega šolskega dne kot učiteljica. »Prvega septembra 1982 sem prvič stopila v razred. Drugi razred je bil to, 32 učencev takrat in nikoli več. Pred razred sem stopila samozavestna, ponosna, prepričana, da bom zmogla.« Dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Ketteja in Murna, ki je lani prejela nagrado za učiteljico leta, že leta 2020 pa tudi državno nagrado za življenjsko delo, se je s prvim septembrom letos upokojila. #JožicaFrigelj #NaRobu...
info_outlineO travmah, ki niso nujno nam lastne, ampak so podedovane oz. medgeneracijsko prenesene, se je prvič začelo sistematično razpravljati po drugi svetovni vojni, šlo je za travme, povezane z otroki tistih, ki so preživelih holokavst. Otroci so imeli travmatične simptome, čeprav sami niso bili neposredno izpostavljeni nasilju.
V zadnjih letih pa se o podedovanih družinskih travmah govori več, tudi v kontekstu epigenetike. Deloma je večje zanimanje povezano tudi s tem, da se nekateri bodoči starši zavedajo medgeneracijsko prenesenih travm, ki jih nočejo prenesti na svoje otroke, na svoje potomce.
Izr. prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, doktorica psihologije, zakonska in družinska terapevtka, je v podkastu Na robu povedala, da je prav slednje – ozaveščanje travm – vezano na to, da 80 let v večjem delu Evrope ni bilo vojne: »Da sta dve generaciji živeli v relativnem miru, kar je pogoj, da sploh začnemo čustvovati«.
Pojasnila je, da so v Sloveniji še vedno medgeneracijsko posredovane travme največkrat vezane na vojno in povojno dogajanje, pa tudi na alkoholizem oz. z njim povezane posledice.
Podkast vodi Beti Burger